Slovianofile byli grupou romatičnych myslitelov iz XIX věka, ktora vierila, že isnuje možnosť koexistencii slovianskich narodov v miru i spolupracy. Glavni predstavniki ovych teoriji tvrdili, že slovianske narody byly najlepše v tvoreniu komunit, ktore byly demokratične i miroľubive.
Večšina Slovianofilov už umrla ale ich idea je cely čas živa. Možna by skazať, že dnešne koncepcije jazykov medzslovianskich prodolžuju teorije iz XIX věka. Ceľ jazyka slovianskego, ktory každy Slovan rozumie, jest očevidny. To mir medz narodami slovianskimi.
Sloviani vojovali so sobo tak mnogokrat, že težko jest to daže ličyť. O što byly te vse vojny? O zemje. Zemji jest mnogo. O ľudi? O graždanov? A ovi ľudi togo chočeli? Dnes na sviete dale su vojny. Najgorše veči kake isnuju na světe. Ľudi utiekaju, domy su ničone, mladi chlapcy umiraju. Začto to vse?
Ale vrnujme se do Slovianofilstva. Slovianofile fascinuju se kulturo sloviansko. Panteonem pradavnych Bogov, sloviansko mitologijo, vsem što jest svezane so svietem slovianskim. Ne treba takže miešať slovianofilstva s panslavianizmom. To su dve razne veči. Panslavizm to byla zla ideologija, ktora chočela obědiniť vsich Slovian. Treba tut skazať jasno, Slovianofilstvo rozpoznaje vse slovianske kultury, narody i jazyki jako ravne dla sebe, zaščituje je i poddrža. Slovianofilom jest se v srce, ne v politike.
Jestvuje takže turboslovianism. Turbosloviany vieria, že davno byla Imperija Slovianska, taka sama jako Bizantijske Carstvo. Može to (turboslovianism) imať smysl bo vse prastare slovianske budynky ili kreposťy byly sdělane iz drevna i ne existuju už do dnes. Ako by byly sdělane iz kameńa to može by dalše staly. Treba iskať znaky na rimskich kameńach, može tam bude napisane nešto o "velikej Lechii" abo inym imperium slovianskim. Ale na žal jest mnogo falšivyvh knig o imperiji slovianskiej ktore byly pisane v XIX stoletiu. Ne možna věriť lahko v vse čto precitaš, bo sred Slovainofilov bylo takže mnogo falšovateľov.