Slovianofile byli grupou romatičnych myslitelov iz XIX věka, ktora vierila, že isnuje možnosť koexistencii narodov v miru i spolupracy. Glavni predstavniki ovych teoriji tvrdili, že slovianske narody byly najlepše v tvoreniu komunit, ktore byly demokratične i miroľubive.
Večšina Slovianofilov už umrla ale ich idea je cely čas živa. Možna by skazať, že dnesne koncepcije jezykov medzislovianskich prodolžuju teorije iz XIX věka. Ceľ jezyka slovianskego, ktory každy Slovan rozumie, jest očevidny. To mir medzi narodami slovianskimi.
Slovany vojovali so sobou tak mnogokrat, že težko jest to daže ličyť. O čto byly te vse vojny? O zemje. Zemji jest mnogo. O ľudi? O graždanov? A ovi ľudi togo chočeli? Dnes na sviete daľe su vojny. Najgorše veči kake isnuju na světe. Ľudi utiekaju, domy su ničone, mladi chlapcy umiraju. Začto to vse?
Ale vrnujme se do Slovianofilstva. Slovianofile fascinuju se kulturu slovianskou. Panteonem pradavnych Bogov, slovianskoj mitologijou, vsem čto jest svezane so svietem slovianskim. Jestvuje takže turboslovianism. Turbosloviany vieria, že davno byla Imperija Slovianska, taka sama kak Bizantijske Carstvo.
Može to (turboslovianism) imať smysl bo vse prastare slovianske budynky ili kreposťy byly sdělane iz drevna i ne existuju už do dnes. Ako by byly sdělane iz kameńa to može by dalše staly. Treba iskať znaki na rimskich kameńach, može tam bude napisane niečto o "velikej Lechii" abo inym imperium slovianskim. Ale na žal jest mnogo falšivyvh knig o imperiji slovianskiej ktore byly pisane v XIX stoletiu. Ne možna věriť lahko v vse čto precitaš, bo sred Slovainofilov bylo takže mnogo falšovateľov.